Alkoholizem – prepoznavanje prvih znakov (vodnik)

Kaj je alkoholizem?

Alkoholizem ali sindrom odvisnosti od alkohola je zdravstveno stanje, pri katerem oseba izgubi nadzor nad pitjem. Gre za kompleksno stanje, ki vključuje telesno in psihološko odvisnost, pri katerem posameznik nadaljuje s pitjem kljub očitnim škodljivim posledicam za zdravje, odnose in druge življenjske vidike. Pomembno je razumeti, da alkoholizem ni posledica pomanjkanja volje ali moralne šibkosti, temveč gre za zdravstveni problem, ki zahteva strokovno pomoč.

Tvegano pitje vs. škodljivo pitje vs. odvisnost

Hiter samotest (AUDIT-C) – ali je tveganje povišano?

AUDIT-C je kratek, a učinkovit presejalni test za ugotavljanje tveganega pitja alkohola. Sestavljen je iz treh vprašanj, ki ocenjujejo pogostost in količino pitja. Odgovorite na spodnja vprašanja in seštejte točke za oceno svojega tveganja.

AUDIT-C vprašanja in točkovanje

Kaj pomeni rezultat?

Za moške: seštevek 4 točke ali več kaže na tvegano pitje.
Za ženske: seštevek 3 točke ali več kaže na tvegano pitje.
Pri 6 točkah ali več je smiselno razmisliti o posvetu s strokovnjakom.

Rezultat testa ni diagnoza, temveč opozorilo na morebitno tveganje. Če ste dosegli višji rezultat, je priporočljiv pogovor z zdravstvenim strokovnjakom, ki lahko bolje oceni vaše stanje. Če vas skrbi vaše pitje ali rezultat testa, lahko brezplačno in anonimno poiščete nasvet pri strokovnjakih.

Mini-plan: Kaj lahko naredite danes in v naslednjih 7 dneh

Danes (3 kratki koraki):

Bodite iskreni do sebe: zapišite, koliko pijete (količina, pogostost, sprožilci) in izpolnite hiter samotest (AUDIT-C).

Poskrbite za varnost: če pijete veliko in dolgo časa, ne prenehajte nenadoma brez ocene – pri hudih simptomih odtegnitve ali ogroženem stanju pokličite 112.

Naredite prvi stik: pokličite osebnega zdravnika ali se dogovorite za pogovor s strokovnjakom, da dobite jasen naslednji korak (ambulantno ali stacionarno).

V naslednjih 7 dneh (3 praktični koraki):

Dogovorite se za oceno in načrt: kratek pregled stanja, tveganj in možnosti pomoči (kateri program je realen za vašo situacijo).

Uredite podporo doma: izberite 1–2 osebi, ki jima zaupate, povejte, kaj potrebujete (npr. brez alkohola doma, sprememba rutine, spremljanje).

Pripravite “plan za krizni trenutek”: kaj storiti, ko se pojavi močna želja (koga poklicati, kam iti, katere situacije se 7 dni izogibati, kako zapolniti večere).

Če želite hitro orientacijo, kateri korak je za vas najvarnejši, si lahko ogledate možnosti zdravljenja tukaj: zdravljenje-alkoholizma 

Znaki in simptomi alkoholizma

Alkoholizem se razvija postopoma in pogosto neopazno. Prepoznavanje zgodnjih in napredovalih znakov je ključno za pravočasno ukrepanje. Spodaj so navedeni najpogostejši znaki, ki nakazujejo težave z alkoholom.

Zgodnji znaki

Pijete več in pogosteje, kot ste prvotno nameravali

Imate težave s prenehanjem pitja, ko enkrat začnete

Pogosto razmišljate o pitju in načrtujete priložnosti za pitje

Alkohol uporabljate za spopadanje s stresom, tesnobo ali za pomoč pri spanju

Opažate, da potrebujete vedno večje količine za doseganje enakega učinka

Občasno zanemarite obveznosti zaradi pitja ali okrevanja po pitju

Racionalizirate svoje pitje (“Zaslužim si po napornem dnevu”, “Vsi moji prijatelji pijejo”)

Napredovali znaki

Pojavljajo se odtegnitveni simptomi, ko prenehate s pitjem (tresenje, nespečnost, slabost, potenje)

Potrebujete jutranji odmerek alkohola, da lahko normalno funkcionirate

Pogosto prihajate v konflikte z bližnjimi zaradi pitja

Zanemarjate delovne, družinske ali osebne obveznosti zaradi alkohola

Pojavljajo se telesne zdravstvene težave (npr. težave z jetri, prebavo, spominom)

Vključujete se v tvegana vedenja pod vplivom alkohola (vožnja, nezaščiteni spolni odnosi)

Skrivate ali zanikate količino popitega alkohola pred drugimi

Tabela: Znak → kaj pomeni → kaj narediti danes

Prikriti / funkcionalni alkoholizem (ko je navzven “vse v redu”)

Funkcionalni alkoholizem je posebej zavajajoča oblika odvisnosti, saj oseba navzven pogosto deluje uspešno in urejeno. Ti posamezniki običajno vzdržujejo službo, družinske odnose in družbene obveznosti, medtem ko se v ozadju soočajo z resnimi težavami zaradi alkohola. Takšna oblika odvisnosti je lahko težje prepoznavna, saj ne ustreza stereotipni podobi »alkoholika«.

Pogosti vzorci in opozorilni znaki

Stroga kontrola pitja v javnosti, a prekomerno pitje v zasebnosti

Visoka toleranca za alkohol (lahko popijejo veliko brez očitnih znakov opitosti)

Stalno racionaliziranje pitja (“Trdo delam, zato si zaslužim sprostitev”)

Pitje postane najpomembnejši način spopadanja s stresom

Uspešnost v poklicnem življenju, a postopno poslabšanje odnosov doma

Jutranje pitje ali skrivno dodajanje alkohola v “običajne” pijače

Zanikanje problema kljub pomislekom bližnjih

Redni “ponedeljki” (odsotnost z dela po koncu tedna zaradi okrevanja po pitju)

Miti in resnice

Mit: Dokler oseba hodi v službo in izpolnjuje obveznosti, ni odvisna od alkohola.
Resnica: Funkcionalni alkoholiki lahko dolgo vzdržujejo zunanji videz normalnosti, medtem ko se njihovo zdravje in odnosi poslabšujejo.

Mit: Odvisni so samo tisti, ki pijejo vsak dan.
Resnica: Tudi vzorec intenzivnega občasnega pitja (npr. vikendi) je lahko znak odvisnosti, posebej če vključuje izgubo nadzora.

Mit: Če pijem samo kakovostne alkoholne pijače (npr. vino, viski), to ni problematično.
Resnica: Vrsta alkoholne pijače ne vpliva na razvoj odvisnosti – ključna je količina zaužitega alkohola in vedenjski vzorci.

Mit: Dokler lahko kadar koli neham, nisem odvisen.
Resnica: Sposobnost občasne abstinence ne izključuje odvisnosti, če se ob ponovnem pitju vzorci problematičnega pitja nadaljujejo.

Mit: Uspešni, izobraženi ljudje redko postanejo odvisni od alkohola.
Resnica: Alkoholizem ne izbira po socioekonomskem statusu ali izobrazbi in lahko prizadene vsakogar.

Vzroki in dejavniki tveganja

Alkoholizem je kompleksno stanje, ki ga povzroča preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Razumevanje teh dejavnikov pomaga zmanjšati stigmo in krivdo ter omogoča učinkovitejšo obravnavo težave.

Kaj poveča tveganje?

Genetski dejavniki: Raziskave kažejo, da genetika prispeva približno 40–60 % tveganja za razvoj odvisnosti od alkohola. Če imajo starši ali bližnji sorodniki težave z alkoholom, je tveganje povečano.

Zgodnje izpostavljanje alkoholu: Začetek pitja v najstniških letih pomembno poveča tveganje za kasnejši razvoj odvisnosti.

Duševne stiske: Depresija, anksioznost, posttravmatska stresna motnja in druge duševne težave povečajo verjetnost samozdravljenja z alkoholom.

Travmatične izkušnje: Zloraba v otroštvu, nasilje ali druge travmatične izkušnje pogosto prispevajo k razvoju težav z alkoholom.

Kulturno okolje: Okolje, kjer je alkohol zelo dostopen in je pitje normalizirano, poveča tveganje.

Družbeni pritiski: Vpliv vrstnikov in družbena pričakovanja lahko vplivajo na vzorce pitja.

Stres in težave pri spopadanju: Pomanjkanje zdravih mehanizmov za obvladovanje stresa lahko vodi v uporabo alkohola kot načina spopadanja s težavami.

Kaj lahko deluje zaščitno?

Močna socialna podpora: Stabilni in podporni odnosi, ki ne temeljijo na pitju.

Zdrave dnevne rutine: Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in dobra higiena spanja.

Učinkovite strategije za obvladovanje stresa: Tehnike sproščanja, meditacija, hobiji.

Jasne meje glede alkohola: Vnaprej določene omejitve in zavedanje o lastnih vzorcih pitja.

Psihoterapevtska podpora: Redni pogovori s strokovnjakom lahko pomagajo nasloviti temeljne težave.

Izogibanje visoko rizičnim situacijam: Prepoznavanje in izogibanje okoliščinam, ki sprožajo željo po pitju.

Pravočasno iskanje pomoči: Zgodnje ukrepanje ob prvih znakih težav.

Posledice alkoholizma (telo, psiha, odnosi)

Dolgotrajna prekomerna uporaba alkohola vpliva na praktično vse telesne sisteme, duševno zdravje in socialne odnose. Razumevanje teh posledic je pomembno za prepoznavanje resnosti težave in motivacijo za spremembo.

Telesne posledice

Jetra: Zamaščenost jeter, alkoholni hepatitis in ciroza – stanja, ki se razvijajo postopoma od vnetja do trajnih brazgotin in odpovedi jeter.

Srce in ožilje: Povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, oslabljena srčna mišica (kardiomiopatija) in povečano tveganje za možgansko kap.

Živčni sistem: Poškodbe možganov, težave s spominom, periferna nevropatija (mravljinčenje in bolečine v okončinah), Wernicke-Korsakoffov sindrom zaradi pomanjkanja vitamina B1.

Prebavni sistem: Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), razjede želodca, povečano tveganje za raka prebavil.

Imunski sistem: Oslabljen imunski odziv, večja dovzetnost za okužbe, počasnejše celjenje ran.

Hormonsko ravnovesje: Motnje v delovanju hormonov, vključno s težavami plodnosti pri obeh spolih.

Duševne posledice

Tesnoba in depresija: Alkohol začasno zmanjša tesnobo, a dolgoročno poslabša anksiozne in depresivne simptome.

Kognitivne motnje: Težave s spominom, pozornostjo, načrtovanjem in sprejemanjem odločitev.

Spremembe razpoloženja: Razdražljivost, nihanje razpoloženja, povečana impulzivnost.

Motnje spanja: Prekinitve spanja, slabša kakovost spanja in nespečnost po prenehanju pitja.

Psihoza: V resnih primerih lahko pride do alkoholne halucinoze ali psihotičnih stanj.

Odnosi in delo

Družinski odnosi: Konflikti, izguba zaupanja, odtujenost, povečano tveganje za nasilje v družini.

Partnerski odnosi: Intimne težave, komunikacijski problemi, tveganje za razpad zveze.

Finančna stabilnost: Stroški alkohola, izguba produktivnosti, bolniški izostanki, tveganje za izgubo zaposlitve.

Socialna izolacija: Postopno krčenje socialne mreže, predvsem odnosov, ki ne vključujejo pitja.

Delovna učinkovitost: Zmanjšana koncentracija, pogostejše napake, zamujanje, konfliktni odnosi s sodelavci.

Kratek opomnik o nosečnosti

Za nosečnice je varno, da se popolnoma vzdržijo alkohola, saj tudi majhne količine lahko škodujejo razvoju ploda. Ne obstaja varna količina ali vrsta alkohola med nosečnostjo. Fetalni alkoholni sindrom (FAS) in sorodne motnje lahko povzročijo doživljenjske telesne in kognitivne težave pri otroku.

Kdaj je nevarno prenehati sam? kdaj je nujno 112

Pri dolgotrajnem in intenzivnem pitju alkohola je lahko nenadno prenehanje življenjsko nevarno. Odtegnitveni sindrom se lahko pojavi že 6–12 ur po zadnjem kozarcu in je lahko zelo resen

Rdeče zastavice (urgentno)

Močno tresenje celega telesa, ki ga ne morete kontrolirati

Epileptični napadi ali krči (trzanje udov, izguba zavesti)

Halucinacije (videnje ali slišanje stvari, ki jih ni)

Huda zmedenost ali dezorientiranost (ne veste, kje ste ali kateri dan je)

Zelo visok srčni utrip ali krvni tlak

Močno potenje, slabost in bruhanje, ki preprečuje hidracijo

Delirij tremens (delirij tremens (delirium tremens)) – resno stanje z ekstremno zmedenostjo, vznemirjenostjo, povišano telesno temperaturo

Težave z dihanjem ali bolečine v prsih

Nenormalna barva kože (modrikasta ali rumenkasta)

Kdaj poklicati 112?

Če opazite katerega koli od zgornjih znakov ali če imate resne dvome o varnosti osebe, ki doživlja odtegnitvene simptome, takoj pokličite 112. Ne odlašajte, saj se stanje lahko hitro poslabša. Alkoholni odtegnitveni sindrom je urgentno zdravstveno stanje, ki zahteva strokovno obravnavo.

Odtegnitvene simptome je mogoče varno obvladovati z medicinskim nadzorom in ustreznimi zdravili. Zato je pri osebah, ki so dolgo časa pile velike količine alkohola, vedno priporočljiva zdravniška ocena pred prenehanjem pitja. V Sloveniji in drugih evropskih državah je na voljo strokovna medicinska pomoč za varno razstrupljanje.

Možnosti pomoči v Sloveniji (kam se obrniti)

V Sloveniji je na voljo več poti do pomoči za osebe s težavami z alkoholom. Različne oblike pomoči so primerne za različne stopnje težav in osebne preference. Pomembno je vedeti, da je za učinkovito zdravljenje ključna lastna motivacija, vendar je prvi korak lahko tudi spodbuda s strani bližnjih.

Najpogostejše poti do pomoči

Osebni zdravnik: Običajno prvi stik z zdravstvenim sistemom. Osebni zdravnik lahko oceni stanje, svetuje in napoti na nadaljnje zdravljenje k specialistu.

Urgentne službe: V primeru akutnih odtegnitvenih simptomov ali drugih nujnih stanj je priporočljiv obisk urgence ali klic na 112.

Ambulantni programi: Center za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatrični ambulanti, kjer poteka diagnostika in ambulantno zdravljenje.

Bolnišnično zdravljenje: Psihiatrične bolnišnice z oddelki za zdravljenje odvisnosti ponujajo strukturirane programe, ki običajno trajajo 6–12 tednov.

Skupine za samopomoč: Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA) in skupine Anonimnih alkoholikov (AA) ponujajo dolgoročno podporo med in po formalnem zdravljenju.

Zasebni programi: Zasebne klinike, kot je SM Clinic, ponujajo diskretno zdravljenje z individualnim pristopom in 24-urnim zdravstvenim nadzorom.

Kako izbrati pravo pot?

Pri izbiri najprimernejše oblike pomoči je smiselno upoštevati naslednje dejavnike:

Varnost: Pri težkih odtegnitvenih simptomih ali resnih zdravstvenih zapletih je potrebna stacionarna obravnava pod zdravniškim nadzorom.

Resnost odvisnosti: Daljše trajanje in večje količine alkohola običajno zahtevajo intenzivnejšo obravnavo.

Podporno okolje: Ocena, ali domače okolje podpira abstinenco ali predstavlja tveganje za ponovitev pitja.

Pretekli poskusi: Če so bili prejšnji poskusi ambulantnega zdravljenja neuspešni, je morda potreben bolnišnični program.

Pridružene težave: Druge zdravstvene ali duševne težave lahko zahtevajo specializirano obravnavo.

Osebne preference: Upoštevanje želja glede zasebnosti, lokacije in tipa programa povečuje možnosti za uspeh.

Kako običajno poteka zdravljenje alkoholizma (pregled)

Zdravljenje alkoholizma je postopen proces: ne gre le za “prenehati piti”, temveč za stabilizacijo, zmanjšanje tveganja za ponovitve in obravnavo vzrokov (stres, tesnoba, travma, navade, okolje). Načrt je vedno prilagojen posamezniku.

Najpogostejši koraki:

• Ocena stanja: pogovor, anamneza, ocena tveganj in dogovor o ciljih.

• Varna prekinitev pitja: stabilizacija, posebej ob tveganju za hujšo odtegnitev (takrat je smiselna zdravniška obravnava).

• Psihoterapija: delo s sprožilci, strategijami spoprijemanja in spremembo navad.

• Preprečevanje zdrsa: “rdeče zastavice”, načrt ukrepanja in podpora v vsakdanu.

• Podpora svojcem (po potrebi): komunikacija, meje, usmeritve po programu.

Če želite hitro orientacijo, kaj je za vas primerneje (ambulantno ali stacionarno, v Sloveniji), si oglejte: Zdravljenje alkoholizma v Sloveniji (SM Clinic).

Podpora svojcem (partner, družina, prijatelji)

Živeti z osebo, ki ima težave z alkoholom, je izjemno zahtevno. Svojci pogosto občutijo zmedo, jezo, krivdo in nemoč. Pomembno je vedeti, da imajo tudi svojci pravico do podpore in da njihovo dobro počutje ni manj pomembno od okrevanja osebe z odvisnostjo.

Kaj pomaga?

Pridobite informacije o odvisnosti: Razumevanje, da je alkoholizem bolezen in ne izbira, zmanjša občutke jeze in frustracij.

Postavite jasne meje: Določite, kakšno vedenje ste pripravljeni sprejeti in kakšnega ne. Vztrajajte pri teh mejah brez groženj, ki jih ne nameravate uresničiti.

Skrbite zase: Ohranjajte lastne interese, odnose in aktivnosti, ki vam prinašajo zadovoljstvo. Svojec ne more biti edini vir vaše sreče.

Poiščite podporo: Skupine za svojce, kot so Al-Anon ali individualno svetovanje, ponujajo varno okolje za izražanje čustev in učenje strategij za spopadanje s situacijo.

Sodelujte v procesu zdravljenja: Če vas oseba povabi, se udeležite družinskih srečanj ali terapij, ki so del programa zdravljenja.

Česa se izogibati?

Ne prevzemajte odgovornosti za pitje: Ne skrivajte alkohola, ne kličite v službo z izgovori za odsotnost, ne čistite za osebo, ko je pod vplivom alkohola.

Ne prepričujte osebe, ko je pod vplivom: Pogovori o težavah ali zdravljenju so učinkoviti samo, ko je oseba trezna.

Ne žrtvujte svojega duševnega zdravja: Nenehno reševanje nekoga drugega vodi v izčrpanost in zamero.

Ne vztrajajte v zanikanju: Izogibajte se opravičevanju ali minimaliziranju težave pred seboj ali drugimi.

Ne uporabljajte strategij, ki so se že izkazale za neučinkovite: Če grožnje, prošnje ali ultimati niso delovali v preteklosti, verjetno ne bodo niti v prihodnosti.

Primeri stavkov za varen pogovor

“Opažam, da se zadnje čase veliko zaneseva na alkohol za sproščanje. Skrbi me, kako to vpliva na naju. Kaj meniš?”

“Rad/-a bi ti povedal/-a, kako se počutim, ko piješ. Ne obtožujem te, samo želim, da razumeš moj pogled.”

“Opažam, da je tvoje pitje drugačno kot nekoč. Sprašujem se, če ti je v pomoč pri nečem, s čimer se spopadaš.”

“Zelo mi je pomembno, da najin odnos ostane zdrav. Opažam, da alkohol vpliva na najino komunikacijo. Kaj lahko skupaj narediva glede tega?”

“Skrbi me za tvoje zdravje in srečo. Podpiral/-a te bom pri iskanju pomoči, če se odločiš zanjo. Vem, da je to tvoja odločitev.”

Zaključek

Alkoholizem je resno, a zdravljivo stanje, ki zahteva celosten pristop. Ključno je razumeti, da razvoj odvisnosti ni posledica osebne šibkosti, temveč preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Prepoznavanje zgodnjih znakov in pravočasno iskanje pomoči sta najpomembnejša koraka na poti do okrevanja.

Zdravljenje je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in pogosto več poskusov, preden pride do trajne spremembe. Vsaka pot do okrevanja je edinstvena, toda z ustrezno strokovno podporo, razumevanjem mehanizmov odvisnosti in učenjem novih strategij za soočanje z življenjskimi izzivi, je dolgoročno okrevanje povsem mogoče.

Če vi ali vaš bližnji prepoznavate znake težav z alkoholom, je pomembno vedeti, da niste sami. V Sloveniji obstaja več možnosti strokovne pomoči, od pogovora z osebnim zdravnikom do specializiranih programov zdravljenja. Prvi korak je lahko ogled možnosti zdravljenja ali anonimen posvet s strokovnjakom, ki vam bo pomagal oceniti stanje in raziskati najprimernejše naslednje korake.

FAQ

Kateri so prvi znaki alkoholizma?

Prvi znaki vključujejo razmišljanje o pitju, ko ne pijete; pitje večjih količin ali dlje, kot ste nameravali; težave pri omejitvi količine; potreba po vedno večjih količinah za enak učinek; in uporaba alkohola za spopadanje s stresom ali tesnobo. Skrivanje ali zanikanje obsega pitja je prav tako pomemben zgodnji znak.

Ali sem »alkoholik«, če pijem vsak dan?

Vsakodnevno pitje samo po sebi ni diagnostični kriterij za alkoholizem, ključno je, kako pitje vpliva na vaše življenje. Pomembnejši znaki so izguba nadzora nad pitjem, nadaljevanje kljub negativnim posledicam in razvoj odtegnitvenih simptomov. Če vas skrbi vaše vsakodnevno pitje, je pogovor s strokovnjakom korak v pravo smer.

Kaj pomeni rezultat AUDIT-C?

Rezultat AUDIT-C nad 4 točke za moške ali nad 3 za ženske nakazuje tvegano pitje alkohola. Višji rezultat (6+ točk) kaže na večjo verjetnost škodljive uporabe ali odvisnosti. Test je presejalno orodje, ne diagnostični instrument – visok rezultat pomeni, da je smiselno opraviti temeljitejšo oceno pri zdravstvenem strokovnjaku.

Kdaj je nevarno prenehati sam?

Nenadna prekinitev po dolgotrajnem intenzivnem pitju je lahko nevarna. Če pijete velike količine dnevno več mesecev, če ste že doživeli resne odtegnitvene simptome (tresenje, potenje, nespečnost) ali če imate druge zdravstvene težave, je varneje prenehati pod zdravniškim nadzorom, saj lahko pride do resnih zapletov, vključno z epileptičnimi napadi.

Kako dolgo traja zdravljenje?

Dolžina zdravljenja je individualna. Začetno razstrupljanje običajno traja 3–7 dni. Bolnišnični programi trajajo približno 6–12 tednov, ambulantno zdravljenje pa lahko poteka od nekaj mesecev do leta. Vendar je okrevanje vseživljenjski proces, ki vključuje vzdrževanje novega življenjskega sloga in lahko zahteva dolgotrajno podporo v obliki skupin za samopomoč ali občasnih terapevtskih srečanj.

Ali obstajajo zdravila (in kdaj)?

Da, obstajajo zdravila, ki pomagajo pri zdravljenju alkoholizma. Nekatera lajšajo odtegnitvene simptome med razstrupljanjem (benzodiazepini), druga zmanjšujejo željo po alkoholu (naltrekson, akamprosat) ali povzročajo neprijetne reakcije ob pitju (disulfiram). Zdravila so najbolj učinkovita v kombinaciji s psihoterapijo in so predpisana individualno glede na zdravstveno stanje in specifične potrebe posameznika.

Kaj lahko naredi partner/družina?

Svojci lahko izrazijo skrb z empatijo in brez obtoževanja, postavijo jasne meje glede sprejemljivega vedenja, se izogibajo omogočanju (npr. laganje za osebo) in spodbujajo iskanje strokovne pomoči. Pomembno je, da tudi sami poiščejo podporo (skupine za svojce, terapija) ter skrbijo za lastno fizično in psihično zdravje. Razumevanje, da ne morejo kontrolirati pitja druge osebe, je ključno.

Kaj, če pride do zdrsa?

Zdrs (epizoda pitja po obdobju abstinence) je pogost del procesa okrevanja in ne pomeni neuspeha. Pomembno je, da se zdrs obravnava kot priložnost za učenje – identificirati sprožilce, okrepiti strategije spopadanja in po potrebi prilagoditi načrt zdravljenja. Čimprejšnje vračanje k abstinenci in iskrena komunikacija s podporno mrežo ali terapevtom po zdrsu zmanjšata verjetnost za polno ponovitev.

Kakšne so možnosti pomoči v Sloveniji?

V Sloveniji so na voljo različne oblike pomoči: od posveta pri osebnem zdravniku, ambulantnega zdravljenja v centrih za zdravljenje odvisnosti, do intenzivnejših bolnišničnih programov v psihiatričnih bolnišnicah. Pomembno podporo nudijo tudi skupine za samopomoč (Klubi zdravljenih alkoholikov, Anonimni alkoholiki). Za diskretno zdravljenje z individualnim pristopom obstajajo tudi zasebne klinike s programi prilagojenimi specifičnim potrebam.

Ali je alkoholizem “dedna bolezen”?

Alkoholizem ima pomembno genetsko komponento, vendar ni preprosto “deden”. Raziskave kažejo, da genetski dejavniki prispevajo približno 40–60 % tveganja za razvoj odvisnosti. To pomeni, da imajo sorodniki oseb z alkoholizmom povečano tveganje, vendar genetska predispozicija sama po sebi ne pomeni, da bo oseba razvila težave. Okolje, življenjske izkušnje in osebne izbire igrajo enako pomembno vlogo.