V tem vodniku pojasnimo, kaj je odtegnitveni sindrom, kako se kaže in kdaj je potrebna nujna pomoč (112). Dodali smo tudi časovnico in varne prve korake.

Roke zdravstvenega strokovnjaka ponujajo kozarec vode v mirnem kliničnem okolju – odtegnitveni sindrom, varni prvi koraki

Odtegnitveni sindrom: simptomi, potek po času in varni prvi koraki (alkohol, zdravila, droge)

Odtegnitveni sindrom je skupina telesnih in psihičnih simptomov, ki se pojavijo ob nenadni prekinitvi uživanja alkohola, zdravil ali drog, na katere je telo postalo odvisno. Simptomi se lahko začnejo že nekaj ur po zadnji uporabi in vključujejo tresenje, znojenje, tesnobo in nespečnost. Pri alkoholu je odtegnitev lahko življenjsko nevarna, saj lahko privede do resnih zapletov kot so epileptični napadi in delirij. V primeru zmedenosti, halucinacij, močnega tresenja, povišane telesne temperature ali epileptičnih napadov takoj pokličite 112. Varna prekinitev odvisnosti se izvaja pod zdravniškim nadzorom, kjer se simptomi ocenijo in ustrezno zdravijo, kar zmanjša tveganje za zaplete.

Dr. Nikolai Shvarev – anesteziolog in specialist intenzivne medicine, SM Clinic

Članek strokovno pregledan

Pregledal: Dr. Nikolai Shvarev Anesteziolog in specialist intenzivne medicine – SM Clinic

Specialist anesteziologije in intenzivne medicine z izkušnjami pri obravnavi akutnih stanj, stabilizaciji pacientov ter varnem medicinskem nadzoru pri odtegnitvenih sindromih in zapletih (npr. krči, delirij).

Zadnji strokovni pregled:

Kazalo vsebine

Kaj je odtegnitveni sindrom?

Odvisnost vs. odtegnitveni sindrom (kaj je razlika?)

Odvisnost in odtegnitveni sindrom sta tesno povezana, vendar različna pojava. Odvisnost je kronična motnja, za katero je značilna nezmožnost nadzora nad uporabo snovi kljub negativnim posledicam, močna želja po uporabi in razvoj tolerance, zaradi česar oseba potrebuje vedno večje količine za doseganje enakega učinka.

Odtegnitveni sindrom pa je akutno stanje, ki se pojavi, ko oseba, ki je razvila fizično odvisnost, nenadoma prekine ali močno zmanjša uporabo snovi. Gre za skupek telesnih in psihičnih simptomov, ki nastanejo, ker se je telo prilagodilo na stalno prisotnost snovi in ne more takoj delovati normalno brez nje. Odtegnitveni sindrom je torej eden od znakov odvisnosti, ki kaže, da je telo razvilo fizično odvisnost od substance.

Fizična in psihološka odvisnost (zakaj nastanejo simptomi)

Fizična odvisnost nastane, ko se možganski in telesni sistemi prilagodijo na redno prisotnost določene snovi in postanejo “odvisni” od nje za normalno delovanje. Na celičnem nivoju pride do prilagoditvenih sprememb – receptorji in nevrotransmiterji se prerazporedijo, da kompenzirajo učinke snovi. Ko snov ni več prisotna, te prilagoditve povzročijo neravnovesje, kar se kaže kot odtegnitveni simptomi.

Pri alkoholu, na primer, dolgotrajno uživanje povzroči zmanjšano aktivnost GABA receptorjev (zaviralnih) in povečano aktivnost glutamatnih receptorjev (vzbujevalnih). Ko oseba preneha piti, se to ravnovesje poruši – vzbujevalni sistem je preveč aktiven, zaviralni pa premalo, kar vodi v prekomerno vzburjenje živčnega sistema.

Psihološka odvisnost pa vključuje čustvene in miselne vzorce, povezane z uporabo snovi – močno željo po uporabi, kompulzivno vedenje in osredotočenost na pridobivanje ter uporabo snovi. Psihološki simptomi odtegnitve lahko vključujejo razdražljivost, tesnobo, depresijo in močno hrepenenje po snovi.

Zakaj se simptomi stopnjujejo po prekinitvi (na kratko, brez “preveč kemije”)

Simptomi se stopnjujejo, ker telo potrebuje čas, da ponovno vzpostavi ravnovesje po odstranitvi substance. Sprva se pojavijo blažji simptomi, ki postopoma naraščajo, ko se raven snovi v krvi znižuje in telo poskuša delovati brez nje.

Najpogostejši in najbolj tvegan: alkoholni odtegnitveni sindrom (AOS)

Zgodnji simptomi (prve ure do 24 h)

Alkoholni odtegnitveni sindrom se običajno začne razvijati 6-12 ur po zadnjem pitju. Zgodnji simptomi vključujejo:

  • Tresenje rok in telesa
  • Povišan srčni utrip in krvni tlak
  • Znojenje in občutek vročine
  • Slabost in bruhanje
  • Razdražljivost in nemir
  • Tesnoba in nelagodje
  • Nespečnost
  • Preobčutljivost na svetlobo in zvok
  • Blage motnje zaznavanja

Ti simptomi so opozorilo, da je oseba razvila fizično odvisnost od alkohola. Intenzivnost je odvisna od trajanja in količine pitja, predhodnih izkušenj z odtegnitvijo in splošnega zdravstvenega stanja osebe.

Huda odtegnitev in delirij tremens – zakaj je to nujno stanje

Delirij tremens (DT) predstavlja najhujšo obliko alkoholne odtegnitve in je življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Razvije se pri približno 5% ljudi z alkoholno odvisnostjo, običajno 48-72 ur po zadnjem pitju, in lahko traja 2-5 dni.

Značilni simptomi delirija tremens vključujejo:

  • Hude halucinacije (vidne, slušne, tipne)
  • Močna zmedenost in dezorientiranost
  • Izrazit nemir in agitacija
  • Povišana telesna temperatura
  • Močno znojenje
  • Ekstremno povišan krvni tlak in srčni utrip
  • Epileptični napadi

Brez ustrezne medicinske oskrbe ima delirij tremens smrtnost med 5-15%. Zapleti lahko vključujejo dehidracijo, elektrolitsko neravnovesje, aritmije, aspiracijsko pljučnico in možganske poškodbe zaradi epileptičnih napadov. Zato je ključno, da se ob prvih znakih hudega alkoholnega odtegnitvenega sindroma takoj poišče zdravniška pomoč.

Kdo je v večjem tveganju (prejšnji DT/krči, visoka poraba, bolezni, starost …)

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj hudega alkoholnega odtegnitvenega sindroma in delirija tremens, vključujejo:

  • Zgodovina predhodnih odtegnitev: Vsak prejšnji odtegnitveni sindrom povečuje tveganje za hujši potek pri naslednji odtegnitvi (fenomen “kindling”)
  • Prejšnji delirij tremens ali odtegnitveni epileptični napadi
  • Dolgotrajna in visoka poraba alkohola: Več kot 8 standardnih pijač dnevno pri moških ali več kot 6 pri ženskah, posebej če traja več let
  • Starost nad 40 let
  • Sočasne bolezni: Jetrne bolezni (ciroza), pankreatitis, kardiovaskularne bolezni, okužbe
  • Podhranjenost in pomanjkanje vitaminov: Posebej tiamina (vitamina B1)
  • Sočasna uporaba drugih snovi: Benzodiazepini, opioidi
  • Nedavna travma, operacija ali akutna bolezen

Pri osebah s temi dejavniki tveganja je proaktiven pristop z medicinsko nadzorovano odtegnitvijo še posebej pomemben za preprečevanje zapletov.

Kdaj je nujno poklicati 112? (rdeče zastavice)

Če opazite katerega koli od naslednjih simptomov med odtegnitvenim sindromom, nemudoma pokličite 112:

    • Epileptični napadi ali krči (trzanje telesa, izguba zavesti)
    • Zmedenost in dezorientacija (ne prepozna ljudi ali kraja, ne ve, kateri dan je)
    • Halucinacije (vidi, sliši ali čuti stvari, ki niso resnične)
    • Visoka telesna temperatura (nad 38°C)
    • Močno tresenje, ki onemogoča osnovne dejavnosti
    • Neredno ali pospešeno bitje srca (pulz nad 100 utripov na minuto v mirovanju)
    • Izrazito povišan krvni tlak
    • Težko dihanje
    • Huda dehidracija (zelo suha usta, malo ali nič urina, izrazita omotica)
    • Motena zavest ali težave z zbujanjem osebe
    • Močna bolečina v prsih
    • Samomorilne misli ali vedenje
  • Če ste v dvomih, raje pokličite 112.
  • Ne vozite sami / ne puščajte osebe same.

Ti simptomi so znak hudega odtegnitvenega sindroma, ki lahko privede do življenjsko nevarnih zapletov, če ni ustrezno zdravljen. V nobenem primeru ne poskušajte sami voziti osebe s takšnimi simptomi – pokličite reševalno vozilo. Prav tako ne dajajte alkohola ali drugih substanc za “umirjanje” simptomov.

Kaj NE storiti

  • Ne “zdravite” simptomov z alkoholom (ne pijte za “olajšanje”).
  • Ne mešajte alkohola ali drugih snovi z uspavali/pomirjevali brez zdravniškega nadzora.
  • Ne puščajte osebe same, če se stanje slabša (zmedenost, omedlevica, težko dihanje).
  • Ne odlašajte, če se pojavijo rdeče zastavice — pokličite 112.

Potek po času – časovnica simptomov (orientacijsko)

0–12 ur po zadnji uporabi

Pri alkoholu se v prvih 6-12 urah po prenehanju pitja začnejo pojavljati prvi znaki odtegnitve:

  • Tresenje rok (tremor)
  • Rahlo povišan krvni tlak in pulz
  • Znojenje
  • Tesnoba in nemir
  • Slabost
  • Nespečnost
  • Razdražljivost

V tej fazi mnogi ljudje čutijo močno željo po alkoholu, saj bi s tem olajšali neprijetne občutke.

12–48 ur

V tem obdobju simptomi odtegnitve običajno dosežejo vrh intenzivnosti:

  • Izrazitejše tresenje
  • Povišana telesna temperatura
  • Močnejša tesnoba in vznemirjenost
  • Nespečnost se poslabša
  • Zmedenost
  • Možen pojav halucinacij
  • Epileptični napadi (pri približno 25% nenadzorovanih odtegnitev)

To je obdobje, ko je tveganje za epileptične napade največje, običajno med 24. in 48. uro po zadnjem pitju. Napadi se lahko pojavijo tudi brez predhodnih opozorilnih znakov.

2–5 dni

Večina simptomov alkoholne odtegnitve začne postopoma pojenjati po 48-72 urah, vendar se v tem obdobju pri približno 5% ljudi lahko razvije delirij tremens:

  • Huda zmedenost in dezorientacija
  • Intenzivne halucinacije (vidne, slušne, tipne)
  • Izrazit nemir in agitacija
  • Povišana telesna temperatura
  • Močno znojenje
  • Povišan krvni tlak in srčni utrip
  • Motnje spanja in budnosti

Delirij tremens se običajno začne 2-3 dni po prenehanju pitja in lahko traja 2-5 dni. Zahteva nujno hospitalizacijo in intenzivno zdravljenje.

Časovno obdobje*

Simptomi

Priporočeni ukrepi

0-12 ur

Blago tresenje, tesnoba, znojenje

Medicinska ocena, hidratacija, počitek

12-48 ur

Izrazitejši tremor, nespečnost, možni napadi

Zdravniški nadzor, podporna terapija

2-5 dni

Možen delirij tremens, halucinacije

Nujna hospitalizacija, intenzivno zdravljenje

5-7 dni

Postopno umirjanje akutnih simptomov

Nadaljevanje zdravljenja in podpore

* ne gre za točen urnik

Kako poteka varna medicinska obravnava (stabilizacija / "detoks" pod nadzorom)

Ocena resnosti in načrt (triage: ambulantno vs. nadzor)

Prvi korak pri varni medicinski obravnavi odtegnitvenega sindroma je natančna ocena resnosti stanja in dejavnikov tveganja. Zdravniška ekipa bo izvedla:

  • Podroben zdravniški pregled: Vitalni znaki, nevrološki status, ocena mentalnega stanja
  • Laboratorijske preiskave: Krvna slika, elektroliti, funkcija jeter in ledvic
  • Standardizirano ocenjevalno lestvico: CIWA-Ar (Clinical Institute Withdrawal Assessment for Alcohol) za alkohol ali ustrezne lestvice za druge substance
  • Oceno dejavnikov tveganja: Prejšnje odtegnitve, epileptični napadi, delirij, starost, sočasne bolezni

Na podlagi teh podatkov se zdravnik odloči za:

  • Ambulantno obravnavo: Za blage do zmerne odtegnitve brez pomembnih dejavnikov tveganja
  • Bolnišnično zdravljenje: Za hude odtegnitve, visoko tveganje za zaplete, predhodne epileptične napade/delirij ali pomembne pridružene bolezni

Spremljanje in podporni ukrepi (brez terapijskih “receptov”)

Med medicinsko nadzorovano odtegnitvijo se izvajajo naslednji podporni ukrepi:

  • Redno spremljanje vitalnih znakov: Krvni tlak, pulz, temperatura, frekvenca dihanja
  • Ocenjevanje resnosti odtegnitvenega sindroma: S standardiziranimi lestvicami na 1-4 ure
  • Hidracija: Intravenozna ali oralna, glede na stanje
  • Nadomeščanje elektrolitov: Posebej kalija, magnezija in natrija, ki so pogosto v neravnovesju
  • Vitaminska terapija: Zlasti tiamin (vitamin B1) za preprečevanje Wernicke-Korsakoffovega sindroma
  • Ustrezna prehrana: Pogosto z dodatki hranil zaradi podhranjenosti
  • Farmakološka terapija: Pod nadzorom zdravnika za lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov
  • Mirno okolje: Zmanjšanje zunanjih dražljajev, ki bi lahko poslabšali nemir in halucinacije
  • Varnost: Preprečevanje padcev in poškodb, posebej pri nemiru in zmedenosti

Zdravnik prilagaja terapijo glede na resnost simptomov in odziv pacienta, s ciljem varnega prehoda skozi obdobje akutne odtegnitve.

Po stabilizaciji: preprečevanje ponovitve in naslednji koraki

Ko so akutni odtegnitveni simptomi obvladani, je ključnega pomena načrtovanje naslednjih korakov za dolgoročno okrevanje:

  • Psihoedukacija: Informiranje o naravi odvisnosti in pomembnosti vzdržnosti
  • Identifikacija sprožilcev: Prepoznavanje situacij, čustev ali okoliščin, ki povečujejo tveganje za ponovitev uporabe
  • Razvoj strategij spoprijemanja: Učenje novih načinov za obvladovanje stresa in čustvenih stisk
  • Vključitev v program zdravljenja odvisnosti: Ambulantno ali stacionarno, odvisno od potreb posameznika
  • Podporne skupine: Anonimni alkoholiki, klubi zdravljenih alkoholikov ali druge ustrezne skupine
  • Družinska terapija: Vključevanje bližnjih v proces okrevanja
  • Obravnava pridruženih duševnih motenj: Depresije, anksioznosti, travme
  • Redne kontrole: Spremljanje zdravstvenega stanja in napredka v okrevanju

Pomembno je razumeti, da sama odtegnitev (detoksikacija / razstrupljanje) ni zadostna za dolgoročno okrevanje od odvisnosti. Je le prvi, čeprav ključen korak v procesu zdravljenja, ki mora vključevati tudi psihosocialno obravnavo vzrokov in posledic odvisnosti.

Odtegnitveni sindrom pri drugih snoveh (krajše, a jasno)

Pomirjevala/benzodiazepini in uspavala
Odtegnitev je lahko podobno tvegana kot pri alkoholu. Simptomi se lahko pojavijo po nekaj dneh (odvisno od zdravila) in vključujejo tesnobo, nespečnost, tremor, mišične krče, preobčutljivost na svetlobo/zvok, v hujših primerih pa krče, halucinacije ali psihozo. Pri dolgotrajni uporabi je nenadna prekinitev lahko nevarna, zato je priporočljivo postopno zmanjševanje pod zdravniškim nadzorom.

Opioidi, stimulansi, kanabis

  • Opioidi: pogosto “gripi podobno” stanje (bolečine, izcedek iz nosu/solzenje, driska, slabost, nemir, nespečnost). Navadno ni življenjsko ogrožajoče, je pa zelo neprijetno in poveča tveganje za ponovitev uporabe.

  • Stimulansi (kokain/amfetamini): po prekinitvi se lahko pojavi “crash” (izčrpanost, depresivno razpoloženje, motnje spanja, močne sanje). Pomembno tveganje je samomorilnost pri izrazitem padcu razpoloženja.

  • Kanabis: razdražljivost, tesnoba, nespečnost, zmanjšan apetit, nemir; običajno mine v 1–2 tednih, lahko pa močno vpliva na funkcioniranje.

Nikotin, kofein, antidepresivi
Običajno povzročajo blažjo, a neprijetno odtegnitev:

  • Nikotin: močna želja po kajenju, razdražljivost, težave s koncentracijo.

  • Kofein: glavobol, utrujenost, razdražljivost.

Antidepresivi (npr. SSRI): vrtoglavica, slabost, nespečnost, čustvena nihanja, včasih “brain zaps”. Pri antidepresivih je smiselno postopno zmanjševanje v dogovoru z zdravnikom.

Kako se pripraviti na pogovor z zdravnikom (za vas ali svojca)

Kaj je dobro povedati (količina, čas zadnje uporabe, zdravila, bolezni, pretekli krči/DT)

Za učinkovito pomoč je iskrenost ključnega pomena. Zdravniku jasno sporočite:

  • Vrsto substance in način uporabe: Alkohol (vrsta pijače, količina na dan/teden), zdravila (ime, odmerek, pogostost), droge (katere, način uporabe)
  • Vzorec uporabe: Pogostost, količina, trajanje redne uporabe, morebitne periode abstinence
  • Čas zadnje uporabe: Kdaj ste (je) nazadnje zaužili substanco in koliko
  • Poskusi samostojne prekinitve: Prejšnje izkušnje z odtegnitvenimi simptomi, njihova intenzivnost
  • Zgodovina epileptičnih napadov ali delirija: Ali ste (je) kdaj doživeli krče, halucinacije ali delirij pri prejšnjih prekinitvah
  • Druga zdravstvena stanja: Obstoječe bolezni (jetra, srce, ledvice, epilepsija, psihiatrične motnje)
  • Zdravila, ki jih jemljete: Vsa redna in občasna zdravila, tudi prehranske dodatke
  • Alergije na zdravila: Kakršnekoli znane alergijske reakcije

Te informacije pomagajo zdravniku oceniti resnost stanja in izbrati najustreznejši pristop k zdravljenju.

Kako lahko pomaga družina (komunikacija, varnost, spremljanje, brez obsojanja)

Družina in bližnji imajo pomembno vlogo pri podpori osebi med odtegnitvenim sindromom:

  • Neobsojajoča podpora: Izogibajte se kritiziranju, obsojanju ali izražanju jeze – odvisnost je zdravstveno stanje, ne moralna šibkost
  • Spremljanje simptomov: Bodite pozorni na znake poslabšanja in spremljajte vitalne znake, če je mogoče
  • Skrb za varnost: Odstranite potencialno nevarne predmete, pomagajte preprečiti padce pri nestabilni hoji
  • Spodbujanje hidratacije: Ponujajte vodo, nesladkane čaje ali druge nealkoholne pijače
  • Mirno okolje: Zmanjšajte hrup, močno svetlobo in druge moteče dejavnike
  • Jasna komunikacija z zdravstvenim osebjem: Bodite pripravljeni opisati opažene simptome in spremembe
  • Samoskrb: Ne pozabite na lastne potrebe – poiščite podporo za sebe, saj je skrb za osebo v odtegnitvi lahko izčrpavajoča

Pomembno je vedeti, da družina ne more in ne sme samostojno izvajati zdravljenja odtegnitvenega sindroma, zlasti pri alkoholu, benzodiazapinih in opioidih, kjer je medicinski nadzor nujen za varnost.

Kdaj je dovolj ambulantno in kdaj je potreben stacionarni nadzor?

Odločitev med ambulantno in stacionarno obravnavo odtegnitvenega sindroma temelji na oceni tveganja za zaplete in potrebi po intenzivnosti zdravstvenega nadzora.

Ambulantna obravnava je primerna, ko:

  • So simptomi blagi do zmerni (CIWA-Ar < 10 pri alkoholu)
  • Ni zgodovine epileptičnih napadov ali delirija tremens
  • Ni pomembnih sočasnih bolezni (jetrne, srčne, psihiatrične)
  • Je oseba sposobna slediti navodilom in redno prihajati na kontrole
  • Ima zanesljivo podporno mrežo, ki lahko pomaga pri spremljanju
  • Ni znakov dehidracije ali elektrolitskih motenj

Stacionarni nadzor je potreben, ko:

  • So simptomi zmerni do hudi (CIWA-Ar > 10 pri alkoholu)
  • Obstaja zgodovina epileptičnih napadov ali delirija
  • So prisotne pomembne sočasne bolezni
  • Je prisotna nestabilnost vitalnih znakov
  • Obstajajo znaki dehidracije ali elektrolitskih motenj
  • Je oseba že doživela zaplete med trenutno odtegnitvijo
  • Gre za odvisnost od več substanc hkrati
  • Je prisotna nosečnost
  • Obstaja visoko tveganje za samomorilnost

Če niste prepričani, kakšen pristop je najprimernejši, se posvetujte z zdravnikom, ki bo ocenil individualno situacijo in predlagal najvarnejši način obravnave. V SM Clinic lahko opravimo brezplačno začetno oceno in vas usmerimo glede na vaše specifične potrebe.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Kaj je odtegnitveni sindrom?

Odtegnitveni sindrom je skupek fizičnih in psihičnih simptomov, ki nastanejo, ko oseba, ki je razvila fizično odvisnost od določene substance (alkohola, drog, nekaterih zdravil), nenadoma prekine ali močno zmanjša njeno uporabo. Simptomi nastanejo, ker se je telo prilagodilo na stalno prisotnost substance in ne more takoj normalno delovati brez nje.

Kakšni so najpogostejši simptomi?

Najpogostejši simptomi odtegnitvenega sindroma vključujejo tresenje rok, znojenje, tesnobo, razdražljivost, slabost, glavobol, nespečnost in povišan srčni utrip. Pri težjih odtegnitvah se lahko pojavijo tudi halucinacije, zmedenost, epileptični napadi in delirij. Natančni simptomi se razlikujejo glede na vrsto substance, trajanje uporabe in individualne značilnosti posameznika.

Kako dolgo traja?

Trajanje odtegnitvenega sindroma je odvisno od vrste substance in individualnih dejavnikov. Pri alkoholu akutni simptomi običajno trajajo 5-7 dni, z vrhom intenzivnosti po 48-72 urah. Pri benzodiazapinih lahko simptomi trajajo 2-4 tedne ali dlje. Pri opioidih akutna faza traja približno 1-2 tedna, medtem ko nekateri subtilni simptomi lahko vztrajajo več mesecev. Pri stimulansih in kanabisu akutni odtegnitveni sindrom običajno traja 1-2 tedna.

Ali je lahko nevaren?

Da, odtegnitveni sindrom je lahko nevaren, posebej pri alkoholu in benzodiazapinih. Alkoholni odtegnitveni sindrom lahko privede do epileptičnih napadov in delirija tremens, ki ima brez zdravljenja smrtnost 5-15%. Tudi odtegnitev od benzodiazapinov lahko povzroči epileptične napade in druge resne zaplete. Odtegnitev od opioidov, čeprav izjemno neprijetna, redko neposredno ogroža življenje, vendar lahko tveganje predstavljajo dehidracija in povečano tveganje za samomor.

Kdaj moram poiskati nujno pomoč / poklicati 112?

Nujna medicinska pomoč je potrebna ob pojavu: epileptičnih napadov ali krčev, zmedenosti in dezorientacije, halucinacij, visoke telesne temperature (nad 38°C), močnega tresenja, neregularnega ali pospešenega bitja srca, težkega dihanja, hude dehidracije, motene zavesti ali težav z zbujanjem osebe. Ti simptomi lahko kažejo na življenjsko ogrožajoče stanje, kot je delirij tremens, ki zahteva takojšnje zdravljenje.

Ali se lahko simptomi vrnejo?

Da, po akutni fazi odtegnitvenega sindroma se lahko pojavijo podaljšani ali zakasneli simptomi, znani kot “protrahiran odtegnitveni sindrom” ali “post-akutni odtegnitveni sindrom” (PAWS). Ti lahko vključujejo tesnobnost, depresijo, motnje spanja, razdražljivost, nihanja razpoloženja in težave s kognitivnimi funkcijami. PAWS lahko traja mesece ali celo dlje kot leto dni, posebej pri dolgotrajni uporabi benzodiazepinov in alkohola.

Katera zdravila najpogosteje povzročajo odtegnitev?

Najpogosteje odtegnitveni sindrom povzročajo: benzodiazepini (diazepam/Valium, alprazolam/Xanax, lorazepam/Loram), uspavala (zolpidem/Sanval, Stilnox), opioidi (morfin, oksikodon, tramadol, fentanil), nekateri antidepresivi (posebej SSRI kot so sertralin, escitalopram, paroxetin) in nekateri antikonvulzivi (npr. pregabalin, gabapentin). Tudi redno predpisana zdravila lahko povzročijo odtegnitvene simptome, če se jemljejo dlje časa in se nenadoma prekinejo.

Kako se odtegnitev razlikuje pri alkoholu in drogah?

Alkoholna odtegnitev je pogosto bolj fizično nevarna, z večjim tveganjem za epileptične napade in delirij tremens, ki sta lahko življenjsko ogrožajoča. Odtegnitev od opioidov je izjemno neprijetna (“gripi podobna”), vendar redko neposredno življenjsko ogrožajoča. Stimulansi povzročajo predvsem psihološke simptome (depresija, utrujenost, povečan apetit). Benzodiazepini povzročajo odtegnitev podobno alkoholni, z možnostjo epileptičnih napadov. Pri kanabisu so simptomi običajno blažji in vključujejo razdražljivost, nespečnost in tesnobo.

Kaj naj naredi svojec, ko se stanje slabša?

Če opazite poslabšanje stanja pri svojcu (povečana zmedenost, močno tresenje, težave z govorom, halucinacije, epileptični napadi), takoj pokličite 112. Do prihoda pomoči: poskrbite, da je oseba na varnem mestu, odstranite nevarne predmete, ne zadržujte osebe med epileptičnim napadom (le zavarujte glavo), obrnite osebo na bok, če bruha ali ima težave z dihanjem, ostanite mirni in poskušajte pomiriti osebo, vendar ne z alkoholom ali drugimi substancami. Pomembno je spremljati in beležiti simptome ter njihov časovni potek za zdravniško ekipo.

Kaj lahko pričakujem pri zdravniški obravnavi?

Pri zdravniški obravnavi odtegnitvenega sindroma lahko pričakujete: podrobno anamnezo in fizični pregled, oceno resnosti simptomov z uporabo standardiziranih lestvic, laboratorijske preiskave (krvna slika, elektroliti, jetrni testi), zdravila za lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov, redno spremljanje vitalnih znakov, hidratacijo (oralno ali intravenozno), vitaminsko terapijo (posebej tiamin pri alkoholizmu), svetovanje glede nadaljnjih korakov zdravljenja odvisnosti. Obravnava je individualizirana in prilagojena vašim specifičnim potrebam ter dejavnikom tveganja.

Ali je odtegnitveni sindrom isto kot abstinenčni sindrom?

Da — v praksi se izraza večinoma uporabljata kot sopomenki.

  • Odtegnitveni sindrom = skupek telesnih in psihičnih simptomov, ki se pojavijo, ko oseba preneha ali močno zmanjša uporabo alkohola, drog ali določenih zdravil.

  • Abstinenčni sindrom pomeni isto: simptomi ob abstinenci (prenehanju uporabe).

Včasih je razlika samo v rabi:

  • abstinenčni” se pogosteje uporablja v bolj strokovnem/medicinskem kontekstu,

  • odtegnitveni” pa bolj opisno (“odtegnitev” od snovi).

Če govoriš o alkoholu, boš pogosto videl tudi “alkoholni abstinenčni sindrom” ali “alkoholni odtegnitveni sindrom” ( alkoholna abstinenca) — pomen je enak.

Brezplačna anonimna usmeritev (naslednji korak)

Če se vi ali vaš bližnji soočate z odtegnitvenimi simptomi, vam ni treba ostati sami z dvomi. V kratkem, neobsojajočem pogovoru vam pomagamo oceniti resnost situacije in predlagamo varen naslednji korak.

Če opazite rdeče zastavice (huda zmedenost, krči, halucinacije, izguba zavesti, težko dihanje), pokličite 112.
Medicinski pregled in viri
  1. NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) – Smernice za psihološko prvo pomoč v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola (PDF)
  2. NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) – Smernice za psihološko prvo pomoč v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola (stran publikacije)
  3. PB Begunje (Psihiatrična bolnišnica Begunje) – Odvisnost od alkohola in urgentna stanja (PDF)
  4. WHO (World Health Organization, mhGAP Evidence Centre) – Management of alcohol withdrawal (stran priporočil)
  5. WHO (World Health Organization, mhGAP) – Management of alcohol withdrawal (PDF)
  6. NICE (National Institute for Health and Care Excellence) – Alcohol-use disorders: diagnosis and management of physical complications (CG100)
  7. UDA (European Union Drugs Agency, ex-EMCDDA) – Opioids: health and social responses (mini-guide)
  8. EUDA (European Union Drugs Agency, ex-EMCDDA) – Stimulants: health and social responses (mini-guide)

Postări Asemănătoare

V nadaljevanju boš našel/la jasen pregled najpogostejših znakov in tipičnega “cikla” zasvojenosti, razlago, kaj samoprepoved v Sloveniji