V tem vodniku pojasnimo, kaj je odtegnitveni sindrom, kako se kaže in kdaj je potrebna nujna pomoč (112). Dodali smo tudi časovnico in varne prve korake.
V tem vodniku pojasnimo, kaj je odtegnitveni sindrom, kako se kaže in kdaj je potrebna nujna pomoč (112). Dodali smo tudi časovnico in varne prve korake.

Odtegnitveni sindrom je skupina telesnih in psihičnih simptomov, ki se pojavijo ob nenadni prekinitvi uživanja alkohola, zdravil ali drog, na katere je telo postalo odvisno. Simptomi se lahko začnejo že nekaj ur po zadnji uporabi in vključujejo tresenje, znojenje, tesnobo in nespečnost. Pri alkoholu je odtegnitev lahko življenjsko nevarna, saj lahko privede do resnih zapletov kot so epileptični napadi in delirij. V primeru zmedenosti, halucinacij, močnega tresenja, povišane telesne temperature ali epileptičnih napadov takoj pokličite 112. Varna prekinitev odvisnosti se izvaja pod zdravniškim nadzorom, kjer se simptomi ocenijo in ustrezno zdravijo, kar zmanjša tveganje za zaplete.
Pregledal: Dr. Nikolai Shvarev Anesteziolog in specialist intenzivne medicine – SM Clinic
Specialist anesteziologije in intenzivne medicine z izkušnjami pri obravnavi akutnih stanj, stabilizaciji pacientov ter varnem medicinskem nadzoru pri odtegnitvenih sindromih in zapletih (npr. krči, delirij).
Zadnji strokovni pregled:
Odvisnost in odtegnitveni sindrom sta tesno povezana, vendar različna pojava. Odvisnost je kronična motnja, za katero je značilna nezmožnost nadzora nad uporabo snovi kljub negativnim posledicam, močna želja po uporabi in razvoj tolerance, zaradi česar oseba potrebuje vedno večje količine za doseganje enakega učinka.
Odtegnitveni sindrom pa je akutno stanje, ki se pojavi, ko oseba, ki je razvila fizično odvisnost, nenadoma prekine ali močno zmanjša uporabo snovi. Gre za skupek telesnih in psihičnih simptomov, ki nastanejo, ker se je telo prilagodilo na stalno prisotnost snovi in ne more takoj delovati normalno brez nje. Odtegnitveni sindrom je torej eden od znakov odvisnosti, ki kaže, da je telo razvilo fizično odvisnost od substance.
Fizična odvisnost nastane, ko se možganski in telesni sistemi prilagodijo na redno prisotnost določene snovi in postanejo “odvisni” od nje za normalno delovanje. Na celičnem nivoju pride do prilagoditvenih sprememb – receptorji in nevrotransmiterji se prerazporedijo, da kompenzirajo učinke snovi. Ko snov ni več prisotna, te prilagoditve povzročijo neravnovesje, kar se kaže kot odtegnitveni simptomi.
Pri alkoholu, na primer, dolgotrajno uživanje povzroči zmanjšano aktivnost GABA receptorjev (zaviralnih) in povečano aktivnost glutamatnih receptorjev (vzbujevalnih). Ko oseba preneha piti, se to ravnovesje poruši – vzbujevalni sistem je preveč aktiven, zaviralni pa premalo, kar vodi v prekomerno vzburjenje živčnega sistema.
Psihološka odvisnost pa vključuje čustvene in miselne vzorce, povezane z uporabo snovi – močno željo po uporabi, kompulzivno vedenje in osredotočenost na pridobivanje ter uporabo snovi. Psihološki simptomi odtegnitve lahko vključujejo razdražljivost, tesnobo, depresijo in močno hrepenenje po snovi.
Simptomi se stopnjujejo, ker telo potrebuje čas, da ponovno vzpostavi ravnovesje po odstranitvi substance. Sprva se pojavijo blažji simptomi, ki postopoma naraščajo, ko se raven snovi v krvi znižuje in telo poskuša delovati brez nje.
Alkoholni odtegnitveni sindrom se običajno začne razvijati 6-12 ur po zadnjem pitju. Zgodnji simptomi vključujejo:
Ti simptomi so opozorilo, da je oseba razvila fizično odvisnost od alkohola. Intenzivnost je odvisna od trajanja in količine pitja, predhodnih izkušenj z odtegnitvijo in splošnega zdravstvenega stanja osebe.
Delirij tremens (DT) predstavlja najhujšo obliko alkoholne odtegnitve in je življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Razvije se pri približno 5% ljudi z alkoholno odvisnostjo, običajno 48-72 ur po zadnjem pitju, in lahko traja 2-5 dni.
Značilni simptomi delirija tremens vključujejo:
Brez ustrezne medicinske oskrbe ima delirij tremens smrtnost med 5-15%. Zapleti lahko vključujejo dehidracijo, elektrolitsko neravnovesje, aritmije, aspiracijsko pljučnico in možganske poškodbe zaradi epileptičnih napadov. Zato je ključno, da se ob prvih znakih hudega alkoholnega odtegnitvenega sindroma takoj poišče zdravniška pomoč.
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj hudega alkoholnega odtegnitvenega sindroma in delirija tremens, vključujejo:
Pri osebah s temi dejavniki tveganja je proaktiven pristop z medicinsko nadzorovano odtegnitvijo še posebej pomemben za preprečevanje zapletov.
Če opazite katerega koli od naslednjih simptomov med odtegnitvenim sindromom, nemudoma pokličite 112:
Ti simptomi so znak hudega odtegnitvenega sindroma, ki lahko privede do življenjsko nevarnih zapletov, če ni ustrezno zdravljen. V nobenem primeru ne poskušajte sami voziti osebe s takšnimi simptomi – pokličite reševalno vozilo. Prav tako ne dajajte alkohola ali drugih substanc za “umirjanje” simptomov.
Kaj NE storiti
Pri alkoholu se v prvih 6-12 urah po prenehanju pitja začnejo pojavljati prvi znaki odtegnitve:
V tej fazi mnogi ljudje čutijo močno željo po alkoholu, saj bi s tem olajšali neprijetne občutke.
V tem obdobju simptomi odtegnitve običajno dosežejo vrh intenzivnosti:
To je obdobje, ko je tveganje za epileptične napade največje, običajno med 24. in 48. uro po zadnjem pitju. Napadi se lahko pojavijo tudi brez predhodnih opozorilnih znakov.
Večina simptomov alkoholne odtegnitve začne postopoma pojenjati po 48-72 urah, vendar se v tem obdobju pri približno 5% ljudi lahko razvije delirij tremens:
Delirij tremens se običajno začne 2-3 dni po prenehanju pitja in lahko traja 2-5 dni. Zahteva nujno hospitalizacijo in intenzivno zdravljenje.
|
Časovno obdobje* |
Simptomi |
Priporočeni ukrepi |
|
0-12 ur |
Blago tresenje, tesnoba, znojenje |
Medicinska ocena, hidratacija, počitek |
|
12-48 ur |
Izrazitejši tremor, nespečnost, možni napadi |
Zdravniški nadzor, podporna terapija |
|
2-5 dni |
Možen delirij tremens, halucinacije |
Nujna hospitalizacija, intenzivno zdravljenje |
|
5-7 dni |
Postopno umirjanje akutnih simptomov |
Nadaljevanje zdravljenja in podpore |
* ne gre za točen urnik
Prvi korak pri varni medicinski obravnavi odtegnitvenega sindroma je natančna ocena resnosti stanja in dejavnikov tveganja. Zdravniška ekipa bo izvedla:
Na podlagi teh podatkov se zdravnik odloči za:
Med medicinsko nadzorovano odtegnitvijo se izvajajo naslednji podporni ukrepi:
Zdravnik prilagaja terapijo glede na resnost simptomov in odziv pacienta, s ciljem varnega prehoda skozi obdobje akutne odtegnitve.
Ko so akutni odtegnitveni simptomi obvladani, je ključnega pomena načrtovanje naslednjih korakov za dolgoročno okrevanje:
Pomembno je razumeti, da sama odtegnitev (detoksikacija / razstrupljanje) ni zadostna za dolgoročno okrevanje od odvisnosti. Je le prvi, čeprav ključen korak v procesu zdravljenja, ki mora vključevati tudi psihosocialno obravnavo vzrokov in posledic odvisnosti.
Pomirjevala/benzodiazepini in uspavala
Odtegnitev je lahko podobno tvegana kot pri alkoholu. Simptomi se lahko pojavijo po nekaj dneh (odvisno od zdravila) in vključujejo tesnobo, nespečnost, tremor, mišične krče, preobčutljivost na svetlobo/zvok, v hujših primerih pa krče, halucinacije ali psihozo. Pri dolgotrajni uporabi je nenadna prekinitev lahko nevarna, zato je priporočljivo postopno zmanjševanje pod zdravniškim nadzorom.
Opioidi, stimulansi, kanabis
Nikotin, kofein, antidepresivi
Običajno povzročajo blažjo, a neprijetno odtegnitev:
Antidepresivi (npr. SSRI): vrtoglavica, slabost, nespečnost, čustvena nihanja, včasih “brain zaps”. Pri antidepresivih je smiselno postopno zmanjševanje v dogovoru z zdravnikom.
Za učinkovito pomoč je iskrenost ključnega pomena. Zdravniku jasno sporočite:
Te informacije pomagajo zdravniku oceniti resnost stanja in izbrati najustreznejši pristop k zdravljenju.
Družina in bližnji imajo pomembno vlogo pri podpori osebi med odtegnitvenim sindromom:
Pomembno je vedeti, da družina ne more in ne sme samostojno izvajati zdravljenja odtegnitvenega sindroma, zlasti pri alkoholu, benzodiazapinih in opioidih, kjer je medicinski nadzor nujen za varnost.
Odločitev med ambulantno in stacionarno obravnavo odtegnitvenega sindroma temelji na oceni tveganja za zaplete in potrebi po intenzivnosti zdravstvenega nadzora.
Ambulantna obravnava je primerna, ko:
Stacionarni nadzor je potreben, ko:
Če niste prepričani, kakšen pristop je najprimernejši, se posvetujte z zdravnikom, ki bo ocenil individualno situacijo in predlagal najvarnejši način obravnave. V SM Clinic lahko opravimo brezplačno začetno oceno in vas usmerimo glede na vaše specifične potrebe.
Odtegnitveni sindrom je skupek fizičnih in psihičnih simptomov, ki nastanejo, ko oseba, ki je razvila fizično odvisnost od določene substance (alkohola, drog, nekaterih zdravil), nenadoma prekine ali močno zmanjša njeno uporabo. Simptomi nastanejo, ker se je telo prilagodilo na stalno prisotnost substance in ne more takoj normalno delovati brez nje.
Najpogostejši simptomi odtegnitvenega sindroma vključujejo tresenje rok, znojenje, tesnobo, razdražljivost, slabost, glavobol, nespečnost in povišan srčni utrip. Pri težjih odtegnitvah se lahko pojavijo tudi halucinacije, zmedenost, epileptični napadi in delirij. Natančni simptomi se razlikujejo glede na vrsto substance, trajanje uporabe in individualne značilnosti posameznika.
Trajanje odtegnitvenega sindroma je odvisno od vrste substance in individualnih dejavnikov. Pri alkoholu akutni simptomi običajno trajajo 5-7 dni, z vrhom intenzivnosti po 48-72 urah. Pri benzodiazapinih lahko simptomi trajajo 2-4 tedne ali dlje. Pri opioidih akutna faza traja približno 1-2 tedna, medtem ko nekateri subtilni simptomi lahko vztrajajo več mesecev. Pri stimulansih in kanabisu akutni odtegnitveni sindrom običajno traja 1-2 tedna.
Da, odtegnitveni sindrom je lahko nevaren, posebej pri alkoholu in benzodiazapinih. Alkoholni odtegnitveni sindrom lahko privede do epileptičnih napadov in delirija tremens, ki ima brez zdravljenja smrtnost 5-15%. Tudi odtegnitev od benzodiazapinov lahko povzroči epileptične napade in druge resne zaplete. Odtegnitev od opioidov, čeprav izjemno neprijetna, redko neposredno ogroža življenje, vendar lahko tveganje predstavljajo dehidracija in povečano tveganje za samomor.
Nujna medicinska pomoč je potrebna ob pojavu: epileptičnih napadov ali krčev, zmedenosti in dezorientacije, halucinacij, visoke telesne temperature (nad 38°C), močnega tresenja, neregularnega ali pospešenega bitja srca, težkega dihanja, hude dehidracije, motene zavesti ali težav z zbujanjem osebe. Ti simptomi lahko kažejo na življenjsko ogrožajoče stanje, kot je delirij tremens, ki zahteva takojšnje zdravljenje.
Da, po akutni fazi odtegnitvenega sindroma se lahko pojavijo podaljšani ali zakasneli simptomi, znani kot “protrahiran odtegnitveni sindrom” ali “post-akutni odtegnitveni sindrom” (PAWS). Ti lahko vključujejo tesnobnost, depresijo, motnje spanja, razdražljivost, nihanja razpoloženja in težave s kognitivnimi funkcijami. PAWS lahko traja mesece ali celo dlje kot leto dni, posebej pri dolgotrajni uporabi benzodiazepinov in alkohola.
Najpogosteje odtegnitveni sindrom povzročajo: benzodiazepini (diazepam/Valium, alprazolam/Xanax, lorazepam/Loram), uspavala (zolpidem/Sanval, Stilnox), opioidi (morfin, oksikodon, tramadol, fentanil), nekateri antidepresivi (posebej SSRI kot so sertralin, escitalopram, paroxetin) in nekateri antikonvulzivi (npr. pregabalin, gabapentin). Tudi redno predpisana zdravila lahko povzročijo odtegnitvene simptome, če se jemljejo dlje časa in se nenadoma prekinejo.
Alkoholna odtegnitev je pogosto bolj fizično nevarna, z večjim tveganjem za epileptične napade in delirij tremens, ki sta lahko življenjsko ogrožajoča. Odtegnitev od opioidov je izjemno neprijetna (“gripi podobna”), vendar redko neposredno življenjsko ogrožajoča. Stimulansi povzročajo predvsem psihološke simptome (depresija, utrujenost, povečan apetit). Benzodiazepini povzročajo odtegnitev podobno alkoholni, z možnostjo epileptičnih napadov. Pri kanabisu so simptomi običajno blažji in vključujejo razdražljivost, nespečnost in tesnobo.
Če opazite poslabšanje stanja pri svojcu (povečana zmedenost, močno tresenje, težave z govorom, halucinacije, epileptični napadi), takoj pokličite 112. Do prihoda pomoči: poskrbite, da je oseba na varnem mestu, odstranite nevarne predmete, ne zadržujte osebe med epileptičnim napadom (le zavarujte glavo), obrnite osebo na bok, če bruha ali ima težave z dihanjem, ostanite mirni in poskušajte pomiriti osebo, vendar ne z alkoholom ali drugimi substancami. Pomembno je spremljati in beležiti simptome ter njihov časovni potek za zdravniško ekipo.
Pri zdravniški obravnavi odtegnitvenega sindroma lahko pričakujete: podrobno anamnezo in fizični pregled, oceno resnosti simptomov z uporabo standardiziranih lestvic, laboratorijske preiskave (krvna slika, elektroliti, jetrni testi), zdravila za lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov, redno spremljanje vitalnih znakov, hidratacijo (oralno ali intravenozno), vitaminsko terapijo (posebej tiamin pri alkoholizmu), svetovanje glede nadaljnjih korakov zdravljenja odvisnosti. Obravnava je individualizirana in prilagojena vašim specifičnim potrebam ter dejavnikom tveganja.
Da — v praksi se izraza večinoma uporabljata kot sopomenki.
Včasih je razlika samo v rabi:
Če govoriš o alkoholu, boš pogosto videl tudi “alkoholni abstinenčni sindrom” ali “alkoholni odtegnitveni sindrom” ( alkoholna abstinenca) — pomen je enak.
Če se vi ali vaš bližnji soočate z odtegnitvenimi simptomi, vam ni treba ostati sami z dvomi. V kratkem, neobsojajočem pogovoru vam pomagamo oceniti resnost situacije in predlagamo varen naslednji korak.
Kaj je alkoholizem? Prepoznavanje prvih znakov je ključno za pravočasno ukrepanje…
V nadaljevanju boš našel/la jasen pregled najpogostejših znakov in tipičnega “cikla” zasvojenosti, razlago, kaj samoprepoved v Sloveniji
Ta spletna stran pripada SM Clinic, zasebni zdravstveni kliniki. Uporabljamo samo nujne piškotke, potrebne za varno delovanje spletne strani in kontaktnega klepeta. Ne uporabljamo oglaševalskih piškotkov. Podatke, ki nam jih posredujete prek obrazcev ali klepeta, obdelujemo zaupno v skladu z Politiko zasebnosti SM Clinic.