V nadaljevanju boš našel/la jasen pregled najpogostejših znakov in tipičnega “cikla” zasvojenosti, razlago, kaj samoprepoved v Sloveniji
Odvisnost od iger na srečo se pogosto začne neopazno: “še ena stava”, “samo za sprostitev”, “da nadoknadim izgubo”. Sčasoma pa lahko igranje začne vplivati na finance, odnose in notranji mir – tudi takrat, ko si že obljubiš, da boš prenehal(a). Ta vodnik je namenjen tebi (ali tvojim bližnjim), če imaš občutek, da samoprepoved, omejitve ali brezplačna pomoč niso prinesle trajne spremembe.
V nadaljevanju boš našel/la jasen pregled najpogostejših znakov in tipičnega “cikla” zasvojenosti, razlago, kaj samoprepoved v Sloveniji lahko reši in česa ne, ter praktične naslednje korake – tudi za “slabe dni”, ko je želja po igranju najmočnejša. Če želiš hitro orientacijo, lahko začneš z anonimno samopresojo.
Pregledal: Dr. Zoran Crnjin Psiholog, koordinator programov SM Clinic
Psiholog praktik in koordinator programov SM Clinic z izkušnjami na področju obravnave odvisnosti ter individualnega in skupinskega terapevtskega dela s pacienti in njihovimi družinami.
Zadnji strokovni pregled:
Odvisnost od iger na srečo je vedenjski vzorec, pri katerem igranje postopoma postane težko obvladljivo – tudi takrat, ko človek vidi negativne posledice (dolgovi, konflikti, stres, izguba zaupanja) in si želi prenehati. Ne gre za “pomanjkanje volje”, temveč za kombinacijo navad, sprožilcev in mehanizmov nagrajevanja, ki se sčasoma utrdijo.
Zakaj je tako močno privlačno? Igre na srečo dajejo hitro nagrado: vznemirjenje, upanje, kratkotrajen občutek olajšanja ali “reset” od skrbi. Pri mnogih deluje tudi nepredvidljivost (včasih dobiš, včasih ne), kar je za možgane posebej “lepljivo” – človek začne čakati na naslednji “dobitek” ali trenutek, ko se bo “končno obrnilo”.
Spletne stave in kazinoji so danes dostopni 24/7, zato je skušnjava vedno pri roki – doma, v postelji, na telefonu, v stresu ali dolgčasu. Ko se pojavi napetost, lahko igranje postane avtomatska rešitev: “samo za nekaj minut”, ki se hitro podaljša.
Pogost mehanizem je tudi lažen občutek nadzora: misel, da lahko z “boljšo strategijo”, “še enim poskusom” ali “pravim časom” nadoknadiš izgube. To pogosto vodi v lovljenje izgub (chasing losses) – po porazu se pojavi močna potreba, da bi izgubljeno čim prej dobil(a) nazaj, kar tveganje še poveča.
Dobra novica: ko razumeš ta mehanizem, lahko začneš graditi bolj realen načrt – ne le “prenehati”, ampak tudi prepoznati sprožilce, urediti meje in okrepiti zaščitne korake za “slabe dni”.
Spodnja tabela pomaga hitro prepoznati najpogostejše znake. Ni nujno, da imaš vse — pomembno je, ali se znaki ponavljajo, stopnjujejo in vplivajo na finance, odnose ali počutje.
| Sklop | Značilni znaki | Kaj je smiselno opazovati |
|---|---|---|
| Vedenje |
Igranje dlje ali z več denarja, kot je bilo načrtovano. Skrivanje igranja (aplikacije, zgodovina, računi, listki). Impulzivno igranje ob stresu/dolgčasu (“samo za nekaj minut”). Lovljenje izgub (povečevanje vložkov po porazu). |
Ali se vzorec ponavlja in stopnjuje? Ali postane igranje “avtomatska” reakcija na čustva? Ali izgubljaš nadzor nad koncem igranja? |
| Finance |
Dolgovi, zamude pri plačilih, uporaba denarja za osnovne stroške. Posojila (družina, prijatelji, banka) zaradi igranja ali “pokrivanja izgub”. Nepregledne/pogoste transakcije, več zaporednih pologov. |
Ali igranje ogroža osnovno finančno varnost? Ali se pojavi občutek “še enkrat in bo rešeno”? Ali skrivaš porabo ali se ji izogibaš pogledati? |
| Odnosi |
Pogosti konflikti s partnerjem/družino zaradi časa, denarja ali skrivanja. Izguba zaupanja (obljube o prenehanju, nato ponovitve). Umik, izolacija, manj interesa za bližnje ali aktivnosti. |
Ali igranje ruši zaupanje in komunikacijo? Ali se izogibaš pogovorom o denarju/času? Ali se zmanjšuje tvoja prisotnost v odnosih? |
| Čustva |
Nemir, razdražljivost ali tesnoba, ko ne moreš igrati ali poskušaš narediti premor. Sram/krivda po igranju, a kljub temu ponovitve. Igranje kot “pobeg” od stresa, žalosti ali notranje napetosti. |
Ali igranje uravnava čustva namesto drugih načinov? Ali se po premoru počutiš “na iglah”? Ali misli pogosto krožijo okoli igranja? |
| Faza | Kaj se pogosto dogaja | Tipične misli / impulzi | Pogosti znaki |
|---|---|---|---|
| 1) Poskus (občasno) |
Igranje je “zabava” ali radovednost. Občutek nadzora je visok. | “Imam to pod kontrolo.” “Samo malo.” | Manjši vložki, brez večjih posledic. |
| 2) Tveganje (pobeg od stresa) |
Igranje postane način uravnavanja stresa ali dolgčasa. Čas/denar se povečujeta. | “Potrebujem odmik.” “Samo za sprostitev.” | Prvi neuspešni poskusi omejevanja, več igranja kot načrtovano. |
| 3) Lovljenje izgub (chasing losses) |
Po izgubi sledi močan pritisk, da se izgubljeno nadoknadi. Tveganje se povečuje. | “Še enkrat in bo nazaj.” “Zdaj se mora obrniti.” | Povečevanje vložkov, impulzivne odločitve, začetek skrivanja. |
| 4) Posledice (finance/odnosi) |
Igranje vpliva na dolgove, zaupanje in vsakdanje obveznosti. | “Ne smem izvedeti.” “To bom nekako rešil(a).” | Konflikti, laži/izogibanje, posojila, zamude pri plačilih, izolacija. |
| 5) Stiska (občutek ujetosti) |
Veliko napetosti, sramu in izčrpanosti. Poskusi prenehanja sprožijo nemir. | “Ne zmorem.” “Samo da se za trenutek umirim.” | Tesnoba/razdražljivost ob premoru, pogoste ponovitve, močna preokupacija z igrami. |
Samoprepoved je prostovoljna odločitev, s katero si začasno zapreš dostop do iger na srečo pri ponudnikih, kjer je igranje vezano na identifikacijo igralca. V praksi se v Sloveniji vodi centralni register samoprepovedi, zato je cilj ukrepa, da z eno ureditvijo velja širše – ne le pri enem samem ponudniku, temveč v okviru sistema, kjer je identifikacija obvezna.
Zmanjša “hitro možnost” igranja v trenutkih impulza (ko bi sicer kliknil(a) ali šel/šla “samo za minuto”).
Postavi zunanjo mejo, ki ti lahko kupi čas, da se umiriš in ne narediš nove škode.
Za marsikoga je dober prvi varovalni korak, posebej ko želi prekiniti najbolj tvegane situacije.
Samoprepoved predvsem omeji dostop, ne pa razlogov, zaradi katerih se igranje ponavlja. Težava se običajno vrača, ker ostanejo aktivni:
Sprožilci: stres, napetost, dolgčas, osamljenost ali konflikt → možgani iščejo hitro olajšanje.
Avtomatski čustveni pobeg: igranje je postalo “gumb za reset” – tudi če veš, da škodi.
Lovljenje izgub: po izgubi se pojavi močan pritisk “nadoknaditi”, kar lahko vodi v iskanje obvozov ali drugih poti do igranja.
Navada in rutina: določeni kraji, ure, aplikacije, družba ali občutki sprožijo impulz, še preden “racionalni del” sploh reagira.
Ključna ideja: samoprepoved je koristna kot varovalka, vendar pri vztrajnih težavah pogosto ni dovolj brez jasnega načrta: delo s sprožilci, postavljanje meja (tudi finančnih), strategija za “slabe dni” in preprečevanje ponovitev.
Če želiš najprej poskusiti brezplačno pomoč, je to povsem smiselno. V Sloveniji obstajajo programi in svetovalne možnosti, kjer lahko dobiš podporo, informacije ter prvi načrt korakov – brez stroškov in pogosto tudi z možnostjo zaupnega prvega stika.
Mladi Hazarder – programi podpore za ljudi s težavami z igrami na srečo in za njihove bližnje (informacije, kontakti, možnosti vključitve so na njihovi spletni strani).
Javne svetovalne in zdravstvene službe – če želiš “uradno” pot, lahko začneš z napotitvijo v javni sistem (npr. preko osebnega zdravnika ali svetovalnih služb), kjer te usmerijo naprej glede na stanje in nujnost.
Prvi stik (telefon/e-pošta/obrazec): na kratko opišeš situacijo (kako pogosto igraš, ali so dolgovi, ali si že poskusil(a) samoprepoved).
Kratek pogovor / usmeritev: dobiš osnovne informacije, priporočila in predlog nadaljnjih korakov.
Vključitev v podporo: lahko gre za svetovanje, podporne programe ali nadaljnjo obravnavo – odvisno od tvojih potreb.
Če se kljub samoprepovedi in brezplačni podpori ponovitve nadaljujejo, je pogosto potreben bolj strukturiran pristop (jasen načrt, delo s sprožilci, meje z denarjem, preprečevanje ponovitev). Takrat je smiselno razmisliti o ambulantni obravnavi.
Brezplačna pomoč (npr. prvi pogovor, svetovanje, podporne linije) je pogosto zelo koristna kot začetni korak: pomaga umiriti situacijo, dobiti usmeritev in podporo. Pri delu ljudi pa se težava vrača, ker ostanejo sprožilci, navade in “cikel” igranja. Če se ponovitve nadaljujejo kljub samoprepovedi in brezplačni podpori, je običajno potreben bolj strukturiran pristop (jasen načrt, delo s sprožilci, meje z denarjem, preprečevanje ponovitev).
Če se ponovitve vračajo, to ne pomeni, da “ne zmoreš” – pomeni, da je sprožilec močnejši od trenutnega načrta. Spodaj je kratek, praktičen okvir, ki ga lahko začneš uporabljati takoj.
Cilj: preživeti prvi val impulza brez igranja (običajno traja krajši čas, kot se zdi).
Pravilo 10 minut: obljubi si, da boš z igranjem počakal(a) 10 minut. V tem času naredi eno konkretno stvar (sprehod, tuš, dihanje, čaj, 20 počepov, pospravljanje mize).
Odstrani “hitri dostop”: odjava iz računov, izklop shranjenih kartic, odstrani aplikacije, blokiraj strani, odloži telefon izven sobe.
Zamenjava rutine: če je sprožilec “večer + telefon”, zamenjaj rutino (sprehod, serija brez telefona, šport, klic prijatelju).
Seznam “kaj mi pomaga”: napiši 5 stvari, ki te realno umirijo (ne idealno, ampak izvedljivo). Ko pride val, odpreš seznam in izbereš eno.
Cilj: zmanjšati verjetnost, da bo impulz sploh nastal – ali da bo premagal tvoje meje.
Sprožilci na papir: 7 dni zapisuj: kdaj sem imel(a) željo, kaj se je zgodilo pred tem, kaj sem čutil(a), kaj sem naredil(a). Po enem tednu vidiš vzorce.
Meje z denarjem: dogovor za 2–4 tedne (npr. omejen dostop do kartic, limiti, skupni račun za osnovne stroške). Ne kot kazen, ampak kot varovalka.
“Če–potem” stavki: vnaprej pripravi 3 stavke, npr.
Če se mi pojavi misel “še enkrat”, potem grem ven iz hiše za 5 minut.
Če sem sam(a) in napet(a), potem pokličem X.
Če sem utrujen(a), potem ne uporabljam telefona v postelji.
Cilj: dobiti podporo, ne “policije”.
Začni z eno preprosto resnico: “Težko mi je in ne želim več tega kroga.”
Povej, kaj konkretno potrebuješ (1–2 stvari):
“Prosim, da me ne zaslišuješ, ampak da mi pomagaš držati meje z denarjem.”
“Ko imam slab dan, mi pomaga, da me samo poslušaš 10 minut.”
Dogovorite se za miren plan, ne za prepire: kdaj se pogovorite, kaj je znak “slabega dne”, kaj takrat naredite.
Če se zgodi zdrs: fokus na naslednji korak, ne na krivdo. “OK, zgodilo se je. Kaj je sprožilec in kaj spremenimo jutri?”
Mini-opomba: če se ponovitve dogajajo kljub samoprepovedi in osnovnim ukrepom, je to dober trenutek za strukturiran načrt s strokovnjakom (sprožilci, meje, strategija za slabe dni, preprečevanje ponovitev).
Ambulantna obravnava je smiselna takrat, ko želiš spremembo, vendar se kljub poskusom vzorec vrača – posebej, če si že poskusil(a) samoprepoved in brezplačno pomoč, pa ni prišlo do stabilne spremembe.
se ponovitve dogajajo kljub samoprepovedi in osnovnim ukrepom (omejevanje, blokade, “obljube”, premori),
se igranje uporablja kot pobeg od stresa/napetosti in se impulz hitro vrne,
se pojavljajo finančne posledice (dolgovi, posojila, izguba nadzora nad porabo),
odnosi trpijo (konflikti, skrivanja, izguba zaupanja),
želiš strukturiran načrt, ne samo “poskusiti z voljo” (sprožilci, meje, strategija za slabe dni, preprečevanje ponovitev).
Ambulantno ne pomeni “šibkost” ali “kaznovanje” – pomeni, da si pripravljen(a) postaviti jasen okvir in imeti podporo, ko je najtežje.
Veliko ljudi se lažje stabilizira, ko imajo konkreten načrt in redne kontrolne točke.
Samoprepoved je prostovoljna omejitev dostopa do iger na srečo pri ponudnikih, kjer je potrebna identifikacija. Namen je zmanjšati “hitri dostop” v trenutkih impulza.
Samoprepoved je dobra varovalka, ne pa zdravljenje. Ne odstrani sprožilcev, navad in čustvenega vzorca, zaradi katerih se želja po igranju vrača.
Ko igranje kljub posledicam (dolgovi, konflikti, izguba zaupanja, padec funkcioniranja) postane težko ustavljivo ali ko se pojavi lovljenje izgub (“še enkrat, da nadoknadim”).
To je vzorec, ko po izgubi čutiš močno potrebo, da bi izgubljeno hitro nadoknadil(a), zato tvegaš več in odločitve postanejo impulzivne.
Da. Mehanizem ni vezan samo na dobitek, temveč na vznemirjenje, upanje, pobeg od stresa in nepredvidljiv sistem nagrajevanja.
Pomaga jasen, miren dogovor: kako prepoznati “slab dan”, kaj takrat konkretno pomaga, ter varovalke glede financ. Manj pomaga zasliševanje, sramotenje ali stalno preverjanje.
Kratek začetek je dovolj: “Težko mi je in ne zmorem več sam(a). Potrebujem podporo, ne prepira.” Nato povej 1–2 konkretni prošnji (npr. meje z denarjem, koga poklicati ob impulzu).
Ponovitev je signal, da je sprožilec premagal trenutni načrt. Smiselno je analizirati: kaj je sprožilo impulz, katera varovalka je manjkala in kaj spremeniš naslednjič.
Pri mnogih se prvi premik pojavi, ko uvedejo jasne varovalke (dostop, meje, rutina) in začnejo delati na sprožilcih. Trajanje je individualno; pomembnejši od “hitrosti” je stabilen napredek in preprečevanje ponovitev.
Odvisno od ponudnika in situacije. Nekateri del obravnave lahko poteka online (razbremenitev, načrt, podpora), včasih pa je v živo bolj učinkovito, posebej če je okolje močan sprožilec.
Mehanizmi (impulz, nagrajevanje, pobeg od čustev) so lahko podobni, vendar se razlikujejo posledice in okoliščine (npr. finančno tveganje je pri igrah na srečo običajno večje).
Ko se ponovitve dogajajo kljub samoprepovedi in osnovnim ukrepom, ko so prisotni dolgovi/konflikti ali ko igranje postane glavni način uravnavanja stresa.
Ni ene “tablete”, ki bi sama odpravila odvisnost od iger na srečo. Osnova obravnave je praviloma psihološka pomoč (npr. CBT) in strukturiran načrt (sprožilci, meje, preprečevanje ponovitev). Zdravila se lahko v nekaterih primerih uporabijo kot dodatna podpora, predvsem kadar so prisotne sočasne težave (npr. tesnoba, depresija, motnje spanja) ali izrazita impulzivnost. O tem vedno odloča zdravnik po osebni oceni – zdravila niso nadomestilo za obravnavo, temveč včasih pomoč, da je delo na vedenju lažje.
Samoprepoved je koristna varovalka, vendar ni vedno dovolj, zlasti če:
se igranje seli na “obvoze” (drugi računi, anonimni kanali, druge oblike tveganja),
so sprožilci močni (stres, čustvena stiska) in je igranje glavni način “pobega”,
se pojavlja lovljenje izgub in impulz hitro premaga omejitev,
so prisotni večji dolgovi ali razpad zaupanja v odnosih in je potreben širši načrt,
je oseba pripravljena na spremembo, a potrebuje podporo pri rutini, mejah in “slabih dneh”.
V teh primerih samoprepoved lahko ostane del zaščite, vendar je za stabilno spremembo običajno potreben tudi strukturiran pristop (sprožilci, navade, meje, preventiva ponovitev).
Ne. Samoprepoved je praviloma prostovoljna odločitev posameznika in jo lahko uredi oseba zase. Če bližnji ne želi sodelovati, je pogosto najbolj učinkovito, da se osredotočite na to, kar lahko naredite vi: miren pogovor brez obtoževanja, jasne meje (tudi finančne) ter iskanje podpore zase. Včasih pomaga tudi posvet za svojce, kjer dobite konkreten načrt komunikacije in varovalnih korakov.
Praviloma ne. Pri zasvojenosti z igrami na srečo je zdravljenje učinkovito predvsem takrat, ko oseba sama prizna težavo in je pripravljena sodelovati. Brez tega se spremembe redko obdržijo.
Prisila je v Sloveniji praviloma mogoča le v izjemnih primerih, ko gre za posebne postopke v okviru varstva duševnega zdravja in stroga merila (npr. nujna obravnava/hospitalizacija po odločitvi pristojnih služb). To ni “običajna rešitev” za igričarsko odvisnost in se ne uporablja zgolj zato, ker ima nekdo zaradi igranja dolgove ali konflikte.
Kaj lahko narediš, če bližnji pomoči ne želi:
izberi miren trenutek in povej jasno: “Skrbi me zate. Želim pomagati, ne nadzorovati.”
predlagaj kratek zaupni pogovor (brez obveznosti), kot prvi korak,
postavi meje (tudi glede denarja) in dogovor, kako ravnati ob “slabih dneh”,
poišči podporo zase (svetovanje za svojce).
Če je prisotna akutna nevarnost ali se kdo ne počuti varno, je pravilen korak nujna pomoč (112).
Če si se v tem vodniku prepoznal(a) in želiš prekiniti krog ponovitev, je lahko prvi korak preprost: kratek, zaupni pogovor – brez obsojanja in brez pritiska.
V SM Clinic ti lahko pomagamo razjasniti trenutno situacijo, oceniti tveganje in skupaj določiti realne naslednje korake (sprožilci, meje, strategija za “slabe dni”, preprečevanje ponovitev).
Ali raje pišeš? Izpolni kontaktni obrazec na strani (odgovorimo hitro in zaupno).
V tem vodniku pojasnimo, kaj je odtegnitveni sindrom, kako se kaže in kdaj je potrebna nujna pomoč (112). Dodali smo …
Kaj je alkoholizem? Prepoznavanje prvih znakov je ključno za pravočasno ukrepanje…
